Vršič, 24. junija 2017

Prvotni načrt za dvodnevno turo smo morali prilagoditi vremenski napovedi, ki je obetala resen dež v nedeljo. Trinajst se nas je zbralo ob petih zjutraj na avtobusni postaji – z resnimi nameni, da smo na Vršiču ob sedmih.

 

 

 

 

Prispeli smo kakšno uro pozneje – še vedno razmeroma zgodaj, vroče pa je bilo že kot sredi poletja. Najsmelejša trojica se je podala v osončeno jugovzhodno steno Nad Šitom glave, drugi smo raje zavili za vogal na severno stran, ki je ta čas ravno prav hladna.

*

Naveza Mirjam, David in Blaž je plezala Vidovo smer: IV–V/VI+, 130 m. Smer je navrtana, odlikuje jo čudovita kompaktna skala, sploh 1. raztežaj, ki je tudi najtežji.

 

 

 

 

 

 

 

*

Mirjam, Nejc in Sašo so plezali smer Košir-Brelih: IV/III–IV 200 m.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

*

Manica, Zlatko in Klemen so nameravali plezati Severni raz, vendar so se zaradi gneče odločili, da gredo raje v Zahodni raz: IV/III–IV, 300 m. Dostop je bil precej krušljiv, bilo je tudi še precej snega.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

*

V Kranjsko poč: IV/III–IV, 250 m sta se podali dve navezi: Nejc in Bojan ter Danilo in Samo. Vstop je čez zaplato umazanega snega in krajno poč po rahlo zašodranem terenu, tako da se je skoraj nemogoče izogniti temu, da se ne bi sprožil kakšen kamenček.

Pri detajlu v drugem raztežaju je prišlo do rahle nezgode in je Danilo na skali pustil nekaj krvi iz leve dlani. Komplet prve pomoči in Nejčevo strokovno znanje sta se lepo izkazala. Obe navezi sta se potem ob vrvi vrnili na vstop.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

*

Po zboru pred kočo smo se odpeljali proti šivalnici na Jesenice. Medtem ko so Danilota mučile bolniške sestre in mu je Zlate delal družbo, smo se drugi odžeeeeejali pri Aljažu. Tudi pošiti in sveže obviti Danilo je prišel na svoj račun ;))