Biancograd – Piz Bernina

Besedilo napisal Jaka, filmček pa zložil sam 😉

Biancograt na Piz Bernini velja za enega lepših grebenov v Alpah in pretekli vikend smo se z Mihatom (Idrija) in Simonom (Ajdovščina) odločili preverit, če je sloves upravičen. Ker smo vsi slabi z dopustom, je bil največji detajl smeri, kako stlačit turo na skoraj 600 km oddaljeni 4-tisočak v dva dneva.

Štartali smo v soboto ob 2h zjutraj in malo pred 10.uro parkirali pod Diavolezza gondolo, kjer smo planirali sestop. Z lokalnim avtobusom smo se odpeljali v Pontresino (1800m) in po dolgi dolini opravili 12km dolg pristop do koče Tschierva (2583m), za kar smo potrebovali dobre 3h. Tam smo spili enega izmed najdražjih piv v zgodovini dragih piv in se odpravili naprej proti vstopu v greben, ki starta na sedlu Fuorcla Prievlusa (3430m). Pod sedlom te že pričaka prvi plezalni del. Včasih se je pristopalo desno po ledeniku, ki pa je zdaj v slabem stanju, zato so nadelali ‘pot’ v steni levo, pri čemer pa žal niso izbirali sredstev in jo kar nekoliko preopremili, tako da je že skoraj podobna ferati. Kakorkoli, na sedlu smo zaključili pristopni marš in si na majhnem prostoru uspeli urediti balkon z razgledom, kjer smo prespali (no, ja..) mrzlo noč.

S plezanjem smo pričeli, ko se je dvignilo sonce, z njim pa je prišel tudi zelo močen mrzel veter, v katerem je bilo gibanje po grebenu nekoliko oteženo. Večji del dneva nas je tudi pošteno zeblo v prste. Smer sprva pelje po skalnatem vznožju grebena, ki ponuja res lepo poplezavanje v granitu, ki ga lahko primerjamo z nam bolj znanim Studlgratom. Po skalnatem odseku nas je strm leden jezik pripeljal na dolg snežni del po katerem je greben dobil ime. Ta del je res kot iz risanke – če Stvarnik obstaja, potem je zagotovo hribovc! Na koncu snežnega grebena te čaka še zadnjih 200m poplezavanja v skali. Vmes je prištimano tudi nekaj sidrišč za spuste s številnih stolpov, ki jih obplezaš ali pa zajahaš kar naravnost.

Na vrh smo prišli malo pred deseto, naredili par slikic in se začeli spuščati na drugo stran po lažjem in krajšem Spallagratu, kjer smo naredili dva spusta, a smo bili hitro v območju koče Marco e Rosa pod grebenom. To pa je šele začetek zelo dolgega sestopa, ki te najprej prisili dobrih 200 višincev navzgor nad številne serake pod Bellavisto. Na vrsti je bilo prečenje grebena Fortezza, kjer smo opravili 2 spusta, ostalo smo preplezali. Sledilo je iskanje prehoda do ledenika in kasneje preko njega. Grande finale zelo dolgega sestopa nas je čakalo prav na koncu v obliki dobrih 300 višincev do žičnice Diavolezza, s katero smo se spustili nazaj do avta. V Slovenijo smo prišli v noči na ponedeljek in bogatejši za kratko, a intenzivno avanturo, še ujeli nekaj kratkih ur spanja pred šihtom.