Septembrski Dabarci in Paklenica

V septembru sva dvakrat obiskala omenjeni destinaciji. Prvič je nama ponagajal dež, ki nama je onemogočil plezanje na Dabarskih kukih in skrajšal obisk Paklenice. Prvi dan sva v Paklenici plezala Dreaming the lost friends 6a+, 100m. Zadnji raztežaj sva morala izpustiti, ker naju je lovila tema, že tako sva zadnji abzajl delala v temi. Drugi dan sva uživala v smeri Water song 6a+, 160m. Zelo lepa smer. Zaradi slabe napovedi sva se nato odpravila domov.

Čez dober teden ponoviva vajo. Ko sva peljalo proti Paklenici, sva zavila še na Dabarce in splezala zelo lepo smer Via Manuela 6b, 145m. Drugi dan se kljub slabši napovedi podava v Velebitaško 6a+, 350m, kjer pa se stvari malce zapletejo. Na sredini smeri ponesreči Tinki zalučam čevelj s stene. Pade odločitev, da vseeno plezava do vrha. Do 7. Raztežaja je bilo vreme v redu, nato se je pričelo oblačiti in grmeti. Ker sva imela do vrha le še 4. raztežaje se odločiva, da pohitiva in prehitiva nevihto, ki se je nama bližala s severo-vzhoda. A nama ni uspelo, v 10. raztežaju naju dohiti dež in strele, ki so udarjale v vrh Aniča. Sledi odločitev, da v takem ne bova rinila proti vrhu in lotiva se abzajlov. Z 70m vrvjo sva abzajlala 100 let. Malce pretiravam, vendar so nama abzajli vzeli res veliko časa, med tem se je dež malo umiril in tudi grmeti je nehalo. S temo stopiva na trdna tla. A glej ga hudiča, v zadnjem abzajlu se nama vrv tako “ukajla”, da jo ne premakneva niti za 1mm. V temi premražena, lačna in žejna pustiva štrik v steni in greva. Drugi dan se vrneva, splezam 1. raztežaj, osvobodim vrv, abzajlam in končno povlečeva štrik. Tudi ta dan je pričelo deževati, tako da se z dežjem vrneva v apartma. Sledi dan počitka in regeneracije v morju. Naslednji dan plezava v Švicarski 6a, 120m in potegneva še v Brid za veliki čekič, 5b, 150m. Prva smer je zares odlična, druga ravno nasprotno. Zadnji plezalni dan greva v zelo lepo smer Nidia 6b+, 160m. Smer, ki ponuja 160m lepega plezanja s par lepimi detajli. Poleg plezarije je bilo kot vedno dovolj smeha, morskih dobrot, dobrega vina in namakanja v morju.

Ps: Med abzajlom po Velbitaški sva dobila Tinkino nogavico. Pod steno pa še čevelj, tako da rit ni bila tako rdeča 😉