Predšihtna Lenuhova

Če imaš čez dan poln obveznosti, pač žrtvuješ malo spanca, da narediš nekaj za dušo …

Sredi noči poberem Francija in ob pol petih že štartava z Ljubelja. Psi lepo držijo in kmalu se usmeriva v strmino Šentanca. Zagnana kot sva, zgrešiva vstop v Lenuhovo.  A je..i ga … Sestopiva ob steni in nekaj deset višincev nižje ga le najdeva. Zagrizeva navzgor po stopnicah Lenuhove, ki pričajo o obilnem obisku v minulih dneh. Sneg je lepo predelan in v slabi uri sva vrhu Begunjske Vrtače. Še malo počakava, da vidiva, če bo sonce tudi danes vzšlo in ko dobiva potrditev, odsmučava vsak po svoji grapi (Franci sestopno, jaz levi krak) do Šentanca in naprej v dolino (zadnja strmina ni več užitna za smuko).  Malo po osmi si privoščiva kafe v Tržiški Bistrici, za pivo je namreč še prezgodaj, potem pa na šiht …

Pozor: ob levi steni Šentanca (gledano navzgor) je precej napihanega snega, prav tako na vrhu kjer se Šentanc razcepi na levi in desni krak.