Pusisteber v Stenarju
“Haloooo… Aljoša, imaš mogoče v nedeljo kaj časa?”
“O živjo mladenič, verjetno se ga bi kaj našlo, kaj si pa imel v mislih?”
“Ah, malo plezarije, kako pusi varianto.”
“Pusi? Kaj pa misliš s tem?
“Saj veš… v naših letih nam vedno večkrat paše… udoben dostop in sestop, ne predolga stenca, topla in dobra skala, ugodno varovanje, seveda ne sme bit kake gneče… tazaresni klajmberi bi pač rekl, nekaj za pusije.”
” Nisem ravno izbirčen, zmenjeno”
Tako se je mimogrede z uporabo mobilne brezžične moderne tehnike formirala naveza za to nedeljo. Treba je samo še poiskati tapravi cilj. V igri so bile seveda bolj kratke, s soncem obsijane stenice .. pa ravno neke strašne izbire pri nas ni. Se pa tam v osrčju triglavskega kraljestva skriva ena, ki niti ni še pozabljena, saj pravzaprav niti še ni dobro odkrita. Kljub temu, da jo imajo trume triglavskih duš velikokrat tik pred nosom.
Izbereva seveda jugozahodno stenico Stenarja, v izogib morebitnim gnečam naredim še rezervacijo kar vseh obstoječih smeri tam in preostane nama samo še določiti časa odhoda. Ob 7ih iz Ljubljane? Fantastično, ne bo treba zgodaj vstajat, kar se za take smeri niti ne spodobi.
Po vseh jutranjih opravkih se sredi že milo rečeno poznega jutra začneva vzpenjati po markirani potki, strumni planinci naju veselo prehitevajo, midva pa prideva ravno pravi čas pod seveda osamljeno stenco. Jo že greje sonce in videti je mamljivo topla. V njej je že nekaj lepih smeri, nama pa pade v oko steber levo od Cetralnih kaminov. Odločitev ni težka, greva poizkusit.
Direkten vstop je imel dve mali napakici. Prva je bila ena rumena luska s sicer dobrim oprimkom, pa sva to napakico kmalu odstranila in luskice ni več, oprimka pa tudi ne. Druga napakca za naju mladeniča je pa ta, da en oprimek v tisti previsni plošči manjka. In ker ta napakica še ostaja, sva raje ubrala levi vstop, ki postreže z prikupno in lahko prehodno rampico. Više rahlo vijugava čez plošče, po zajedah in počeh, pod strehami in po poličkah, najde se pa vmes celo 20 metrov kosmatega terena. Nekaj poizkusov se je izkazalo za ne ravno najlažje prehode, ampak na koncu sva vseeno uspela dobiti linijo, ki ustreza pusi zahtevam. Dobrih 200 m stene, nekaj izredno lepih detajlov, dokaj konstantna plezarija s težavami do dobre petice in dobra možnost varovanja z pomičnimi varovali. V smeri sva zabila 3 kline na varovališčih, eden od teh je ostal tam.
In kot se za zgodbo spodobi, je smer dobila tudi temu primerno ime.
Pusisteber, 230 m, V+/IV-V
JZ stena Stenarja
Plezala 30.9.2018
Hribar Aljoša in Boris Sedej
