Skrito okno v Škofiču

V soboto sem se spet potikal nad jezerom v Lužnici. Pomlad dela na polno – na prisojni strani je občutno manj snega kot pred dobrim tednom dni. Po Redoti se povzpnem na Veliki Stador. Spet z namenom, da opravim celotno grebensko prečenje, tokrat v brezvetrju. A kratka pavza na Škofiču je kriva, da si omislim še rahel ovinek. Spustim se dolinico na severno stran. Gazim v smeri proti Malim Peskom in oprezam navzgor. Grapa, ki je nekoliko bolj levo od vpadnice vrha se konča pod steno, a videti je, kot da grapa zavije nekam v levo. Zazdi se mi, da se vidi še nekam naprej – ali gre mogoče za prehod, za okno?
V trenutku se odločim in zavijem navzgor. Res je – zgoraj se pokaže okno. Grapa se začne s strmim vstopnim skokom v katerem je bil prvovrsten škripavc. Do okna je potem položneje. Skozi okno se zadeva spet postavi pokonci, a cepini v trd sneg odlično prijemljejo. Takoj nato sledi še en strm skok v katerem so skale zalite z ledom. Višje pa se grapa položi, a vseeno potegnem do vrha. Spet kratka pavza in ugotovitev, da s prečenjem tudi tokrat ne bo nič – pa drugič. Za danes bo dovolj si pravim in sestopim preko Grape v Lužnico.

Škofič je tako bogatejši za novo smer, jaz pa za uživaško sobotno dopoldne.

Preplezane smeri:
Veliki Stador, Redota do 50°, 150m
Škofič, Desna grapa (Direktna na rame), 45°, 180m (v sestopu)
Škofič, Skrito okno, III+, 75°/40°-55°, 120m – www.primorskestene.com
Škofič, Grapa: II, 150m (v sestopu)