Levo-desna grapa v Srednjem vrhu in Batognica

Velikopotezni načrt za vikend se mi je sesul kot hišica iz kart, ker pa je bil nahrbtnik že pripravljen, sem pač izbral eno bolj domačo turo.

Parkiram na planini Kuhinja in ugotavljam, da snega v spodnjih nadstropjih Krna ni več v izobilju in bo treba kar pohiteti, da bo razmerje med hojo in smučanjem v prid slednjemu. Ampak ne danes …

Uberem jo po cesti proti planini Leskovca, ki je rahlo poprhana z novim snegom. Prečkam nekaj ogromnih plazovin, malo pred planino pa zavijem navzgor proti Srednjem vrhu. Trda podlaga in močan veter me kmalu prisilita, da obujem dereze in dam nase dodaten sloj. Pod steno zavijem v Levo grapo, saj je spodnji skalni skok v Desni slabo zalit, kmalu pa zavijem v Desno. Višje v grapi je kar precej napihanega snega, ki se mestoma predira čez višino kolen, zato se vzpenjam ob robu, kjer cepini lepo grabijo v star, predelan sneg. Napredujem počasi, saj mi močan veter, ki vleče navzdol po grapi in prenaša sneg, ne pusti dihat. Ko izstopim je sonce že visoko. Prečim Srednji vrh po ozkem grebenu na Prag. Precej je mrzlo, dodatno pa je k temu pripomogel še veter, ki je postajal vse močnejši. Misel na smučanje do Krnskega jezera sem zato opustil – grem pa na Batognico. Komaj sto višincev, ki pa jih kar ni hotelo biti konec. Na vrhu je tako pihalo, da sem se samo obrnil. Malenkost nižje prav na hitro zamenjam dereze za smuči, cepine pa za palice in že je “letelo” navzdol. Po Lužnici prečim visoko pod Škofičem, da se  izognem dodatnemu vzponu na sedelce pod Maselnikom. Sledi le še spust v krnico pod Rdečim robom. V spodnjem delu pa sem namesto po plazu, ki se spušča proti planini Leskovca, prečil v desno pod Mali Stador in nato po lepi gladki flanki prismučal do zadnjih flik snega na višini 1120m.

Na peš sestopu pogledujem proti Krnski plošči in vidim le peščico obiskovalcev, ki pa jim do vrha manjka vsaj še ura. Zagotovo jim je vroče, saj vetra na tej strani ni – bo pa sonce ravno prav zmehčalo zgornjo plast in bo zato smuka toliko bolj uživaška. A kot že rečeno, bo treba kar pohitet …