Turnosmučarski vikend pri zamejcih

V soboto dokaj pozno parkiramo Na Žlebeh. Cesta proti planini Pecol je v celoti pod snegom, tako da na smučeh hitro mine. Na planini z Lukatom izbereva spodnjo špuro in se počasi vzpenjava navzgor. Zaradi megle, ki se je spuščala z Montaža, sva spremenila prvotni cilj in namesto rumenega spodmola zavila Vrh strmali. Zaradi vetra se prav hitro pripraviva za spust. Smuka ni bila nek presežek, saj je bil sneg precej skorjast, na planini pa ga ni ravno v izobilju in je potrebno kar pazit na mine. Še najboljša je bila smuka po cesti.

V nedeljo vreme fantastično. Spet bolj pozen štart, tokrat z Žabnic po romarski poti med hordami civilistov, krpljarjev in turnih smučarjev. K sreči so bili skoraj vsi namenjeni na Sv. Višarje. Na sedlu zavijem levo na lepo speljano špuro, ki me hitro pripelje do krnice v Klobuku. Vzpem se do vstopa v grapo, ki pelje na vth. Parkiram smučke in skočim na vrh po fantastične razglede. Še pozvonim in se spustim do smučk. Ker sem tukaj prvič, mi prijazni zamejci razložijo kje je najbolje smučat nazaj. Sama smuka je bila fenomenalna, saj tod leži še ogromno pršiča in to tistega tapravega. Kar prehitro sem spet na sedlu kjer spet za kratek čas vprežem pse in se zlijem z že prej omenjenimi hordami do idilične vasice na vrhu hriba. Naredim še nekaj fotk, pospravim pse in se spustim po progi v dolino.