Manj obljudene stene in epska plezarija

Pretekli vikend sem se udeležila alpinističnega tabora v Robanovem kotu. Bivali smo pri kmetiji Govc-Vršnik, kjer pogostijo z izredno dobro hrano, sicer pa je tudi odlično izhodišče za skrite stene Križevnika in ostalih sten nad Robanovim kotom.

V soboto smo se vsi odpravili pod Križevnik, jaz in Ana B. (AO Matica) sva si želeli Sansare v Turniču Križevnika, žal pa je bil velik del stene od preteklih dni deževja premoker za plezanje. Ni preostalo drugega kot poiskati suho linijo, le-to pa sva ugledali med smerema Belka in Spančkolin. Poskusili sva, naredili dober raztežaj in pol, dalje pa žal ni več šlo (mokre trave, večje težave in brez možnosti nameščanja solidnega varovanja), tako da sva obrnili. V liniji naravnih prehodov na višini cca slabih 60m je ostalo sidrišče treh klinov povezanih s prusikom.

Naslednjega dne je napoved obetala krajše krajevne plohe, zato sva si zamislili Klemenčo peč, pridružil se je še Jacques Strnad (AO Vipava). Odločitev se je izkazala za pravilno, saj smo bili edini, ki nas ni napralo 🙂 Splezali smo Knezovega kultnega Frikota, 6a+, 120m, v izmeničnem vodstvu. Smer je navrtana, a je v težavnosti dobro biti suveren, ker svedri niso najbolj blizu. Uporaben je tudi kak metulj, zlasti v raztežajih 6a+ (sama sem uporabila najmanjšega in frende srednjih velikosti). Par manjših lusk je votlih, tako da se je dobro prepričati, kaj drži in kaj ne, torej nekaj previdnosti ne bo odveč. Z 60m vrvjo si v dveh spustih na tleh. Prečudovita smer, priporočam!

Dneva je bilo še nekaj, zato Jacques zarine v Oko dneva. Smer odsvetujem, čudne postavitve svedrovcev, precej alpsko, šavje, pravi zeliščni vrt, vmes plate prekrite z mahom, precej krušljiva skala. Po 65m, “prvem raztežaju”, štantamo na drevo in svedrovec in abzajlamo. Ne hvala.

Tabor je bil super izkušnja, vesela sem, da sem se ga lahko udeležila, spoznala nove super ljudi ter odkrivala epsko lokacijo! Hvala vodji Boru Levičniku! Še se vrnem.