Nova centralna

18.6. sva s Timom R. (AOŽ) plezala Novo centralno v Veliki Babi na Jezerskem. Ob 6.20 štartava od avta in sva 7.15 pri označbi na vstopu smeri. Dostop ni zahteven, v kolikor si prebereš par opisov ture po internetu; na kratko; po poti za Ledine navzgor, ko ta začne zavijati desno, jo zapustiš in v grapo. Po grapi navzgor do snežne zaplate na levi (je že skoraj ni več, se jo da obiti brez problema), oz. do dveh jam, ki jih vidimo nad seboj, na vstopu je narisan rumen krog s piko.

Do prvega sidrišča pod plato povlečeva štajerca (kakih 100m?), je nekaj klinov. Brala sem, da so plezalci tu delali VI iz III, v glavnem, sledi se najlažjim prehodom in si 123 na prvem sidrišču na levi iz grape. Sva že mislila, da bova v takem jasnem sončnem torku v steni sama, ko se nama pridruži naveza Hrvatov, ki ju čez dva raztežaja spustiva mimo. Imela sta namreč KLJUČNO Miheličevo skico z nekimi opombami, (po njunih besedah baje kroži tudi po zagrebških ferajnih), ki jo priporočam vsem, ki gredo v smer (mislim, da je na plezanje.net kot topo smeri). No pa tudi hitrejša sta bila. Že v drugem raztežaju me zavede, ker je po vrvi sodeč dolg le dobrih 30m in na dveh klinih, zato grem dalje … potem pa zgubljam čas, ker moram štantat na svedru in klinih. No nič zato, na tem mestu spustiva Hrvata dalje, v sledečem kaminu se nekoliko jezita, ker par svedrov nima več ušes in data not (zelenega?) frenda. Osebno mi je varovanja bilo na tem mestu dovolj in že letiva naprej štajerca po dvojkah. Sledita !DVA! raztežaja po terenu desno od zajede na levi, nakar je v Miheličevi skici narisana prečka v levo. Hrvata sta že naprej, naju pa je žal zvabil nekoliko bolj logičen teren naravnost navzgor in šele nato v levo (svedrov seveda ni bilo, nabito pa zelo dobro, še celo sidrišča na klinih s prusiki). Kasneje, ko po dveh raztežajih rahitičnega šavja in šodra priplezava na vrh rampe in zagledava naslednje plošče kakih 100m levo pod nama, ugotoviva, da nisva prva, ki sta tu falila :(, zato z enojcem narediva dva abzajla nazaj na štant pred prečko. Torej, prečka v levo na druge plošče s sidrišča je res v levo takoj s sidrišča in je skoraj horizontalna, naj vas gurtne, prusiki, klini in bolj logičen teren ne zavedejo, kakor so nas ostale XD. Druge plošče, ki se jih pleza na leanback so čudovite, uspelo pa mi je spregledati svedra (ki so v tem ratežaju na desni strani nad leanback zajedo!) in prav po svoji krivdi preklinjam skoraj 30m runouta. Na tem udobnem sidrišču nad drugimi ploščami že ugledava dva svedra v razmaku kakih 15m naravnost pred sabo, zato se kar zapodiva tja (ker sva tako ali tako že izgubila ogromno časa), v raztežaju cca 5 svedrov, 70m štrika zmanjka, sidrišča pa kar še ni, zato štantava na ruševje, pred sabo na desni pa še en sveder, nato pa nikjer več. Niti naravnost skozi ruševnato goščavo, niti desno čez rahitičen izpostavljen skok. Po občutku se odločim za skok na desni, občutek mi pravi, da to ni to in preklinjam, ko mi vse ostaja v rokah, eno varovanje uspem dati le na ruševje. Na veliko začudenje po (glede na štrik) 60m prečki v desno prispeva na štant pod !4.! ploščami, tu mi ni bilo nič več jasno. Ko se nagneva navzdol, zagledava tretje navrtane plošče naravnost pod sabo. Torej, kakor je v skici, je po drugih ploščah potrebno prečiti čez nek skok v desno na tretje plošče in naj vas svedri pred vami ne zavedejo (še sedaj mi ni točno jasno, zakaj so tam??). Na ta način nama je žal uspelo obiti 3. plošče. No, za tem težav ni bilo več, čez zadnje plošče na štant na desni, en cug naravnost in že sva na predzadnjem sidrišču. Sledi čudovita malo bolj izpostavljena prečka v levo z res dobrimi grifi, štrika je še dovolj, zato Tim potegne cug kar do skrinjice na koncu smeri (tu se držimo leve). Zaradi vsega najinega mutenja je ura že čez 20 zvečer, zato se vpiševa v knjigo in pičiva na vrh Babe. Odločiva se za sestop čez Jenkovo planino, kjer sva preverjeno vedela, da ni več snega (za ostale sestope ne vem). Greben obdelava še v sončnem zahodu, nato pa skozi jasno noč v mesečini polne lune (kasneje pa z lučkami) sestopiva do avta, kamor prispeva okoli 23h.

Smer je zelo lepa in plezanje je enostavno, smeri kot celote pa ne gre podcenjevati, saj se zaradi razdalje med svedrovci (10m in več) po njih ne da orientirati! Upam, da po tem zapisu najinih napak ne bo nihče več ponavljal 😀 in da bo orientacija v smeri lažja. Drugače pa zaradi dolžine nekaterih raztežajev svetujem 70m vrv (midva sva imela enojca) in v tem primeru podaljšane komplete, tudi kakšnega frenda se da dati vmes, za morebitno mutenje pa še kakšen klin XD.