Direktna v Špiku
Jaka (AO Cerkno) je nekaj dni nazaj za šalo predlagal Direktno v Špiku, 900m, V+. Meni se je zdela šala dobra, tako da sva se hitro zmenila za včerajšnjo nedeljo.
V soboto zvečer greva do Bivaka pod Špikom, budilka hitro zazvoni ob pol petih, kar je prav razveseljivo, saj spanca kar ni in ni bilo zaradi pričakovanja naslednjega dne. Kot dva penzionista v miru pozajtrkujeva in se nekaj minut čez 5 odmajeva proti Špiku. Prebudi naju šele še kar obsežno snežišče s trdim snegom, prečkanje le tega brez zimske opreme zahteva previdnost in tudi kladivo kot impro cepin. Krajna zev je večinoma zelo velika, ampak najdeva mesto, kjer se da varno prečiti v steno. Od tu naprej sledi soliranje do Dibonove “police” (čeprav iz tal zgleda kot polica, niti ugotoviš ne, da si na njej, ko prideš tja). Soliranje sprva ni zahtevno, slediš najlažjim prehodom, nato pa se stena postavlja vedno bolj pokonci in postane mestoma bolj zahtevna. Ta prvi del do police, kljub “le” III težavnosti zahteva kondicijo in dobro vplezanega človeka, tudi skala ni najboljša in je treba dobro prebirati, kaj prijeti. V steni, okoli 100m pod Dibonovo polico je v kotanji snežišče, kjer se prvič ustaviva in nakapljava nekaj vode in po še nekaj poplezavanja sva v približno dveh urah in pol na Dibonovi polici. Poplezava še malo višje, tam se naveževa in vstopiva v smer. Prvi raztežaji še ne nudijo Špikove napovedano odlične skale in so orientacijsko zahtevni, saj nimajo prav dosti klinov. Na vsake toliko te kakšen razveseli, da veš da si v pravi smeri, drugače pa zelo prav pridejo frendi vseh velikosti, celo 2ka. Oprema (vrvi, majice itd) pred leti ponesrečenih fantov je še vedno v smeri, kar me na tem mestu precej spravi iz tira, tako da uredim sidrišče na svojih klinih, da se pred nadaljevanjem malce pomirim. Ko opraviva s temi raztežaji, končno prideva do nečesa, čemur bi se lahko reklo polica, s katere prečiš v levo in plošče nad seboj obideš po lažjem svetu; štantam na sidrišču pod prvo zajedo in srce mi kar vriska, ko zagledam pred seboj končno dobro kompaktno skalo. Sledijo težji raztežaji, vendar je skala res dobra, opremljenost smeri pa mnogo boljša, končno se lahko prepustiš plezariji. Težavnost kar drži svoj nivo, že začenjam čutiti utrujenost v nogah (ogromen del smeri se pleza oporno v razkorak), ko me Jaka ob mojem prihodu na sidrišče razveseli z novico, da sva zelo blizu vrhu. Potegnem še raztežaj po lažjem kaminu do slavnega okna, tu se razveževa, poplezava še nekaj metrov višje, kjer v zavetrju pomalicava in popijeva zasluženo. Jaka je celo pot tovoril Unionove izotonike za oba, za kar sem mu zelo hvaležna, saj boljše pijače na vrhu smeri ni. Sledi stisk roke in veselje, saj je ura nekaj minut čez tretjo popoldne in je dneva še kar nekaj na razpolago. Temperatura za plezanje je bila idealna, saj je bilo cel dan oblačno in kljub vročini v dolini, v steni prijetno. Med plezanjem smeri se kaj dosti ustavljala nisva, zato nama je večino vode in hrane ostalo za na vrh, prav tako veliko fotografij smeri nimava, ker sva bolj ali manj letela čez, fokusirana na smer. Stopiva na vrh Špika, nato pa sestopiva čez Kačji graben. Ta ima še nekaj snežišč, ki se jih brez težave da obiti, tako da sva v dobri uri in pol, okoli pol šestih, že na mostu za Pišnico. Tu naju pobere sodelavka Alex (hvala!!!) in zapelje do Gozd Martuljka, kjer prijazni gospe Mihaeli vrneva ključe od bivaka. Nato pa spet v klanec, tokrat le 300 višincev do avta na parkirišču Na kopi. Dan še ob dnevu zaključiva na pici in izotoniku, boljšega izida takega dneva si ne bi mogla želeti.
Hvala Jaku za družbo in suvereno soplezanje! Za smer je potrebno imeti visoko plezalno motivacijo, saj je res dolga in te lahko v sredini že malo mine XD. Drugače pa priporočena oprema: frendi vseh velikosti, klini in kladivo ter podaljšani kompleti (tudi 120ke). Skala v težjih raztežajih je res dobra in plezarija uživaška, ampak si jo je, kot pravi Mihelič, res treba prislužiti z dolgim poplezavanjem do tja. Na še več takih dni!
Avtor priloženih fotografij je Jaka, njegov pogled na včerajšnji dan pa si lahko proti večeru preberete na spletni strani AO Cerkno.
