Zopet Pakla, del 1
Pretekli vikend sva se združili z Rebeko iz BricAlpa, ona je zaradi pričetka srednješolskih počitnic iskala aktivnosti in soplezalca, jaz pa sem seveda privolila; en mesec faksa je več kot dovolj, da si privoščim en dan na off 😀 V petek zjutraj šibava dol in se za ogrevanje sprehodiva čez Doktorja Frankensteina, 5b, 150m, potem pa skok v osvežujoče jesensko morje ter ogromen kup riža s tuno. Carbloading za prihodnji dan je seveda na mestu, odločiva se iti v najdaljšo smer v Pakli, Pink Pantherja, 420m, 6a+. Zvečer pokličeva še Borisa za aktualne informacije v smeri, lezel jo je namreč teden, dva nazaj in opremljene z vsemi informacijami zgodaj leževa k počitku, tako ali tako je te dni tema že sredi dneva. Naslednji dan zgodaj zjutraj vstopiva v smer, kar nama pričara še nekaj ur plezanja v senci, nekje nad 4. raztežajem pa naju ujame sonce. Plezarija je lepa, za oceno nič pretežka, navrtano je dobro, premičnih varoval nisva uporabljali. Skrbel naju je opevan sestop, pa sva na spletni strani Bergsteigen našli GPS track sestopa, ki sva ga nato pretekli in bili nazaj dolini v manj kot urici, noben bav bav. Zadnjega dne se je kanjon opazno napolnil, iščeva nekaj lažjega pred odhodom domov in vstopiva v Če je od Draga je od Draga, 6b+, 130m, kjer so bile samo tri naveze 😀 Nato še skok v morje v 33 stopinjah in počasi proti domu v 10 stopinj. Nič, se vidimo naslednji vikend spet 🙂