Virens

Na sončno in toplo nedeljo sva z Rasimom preplezala Virensa v Koglu. Smer je imela poseben pomen za naju, saj je bila zame prva smer po več kot tridesetih letih neaktivnosti, za Rasima pa prva smer v življenju!

Dan je bil skoraj poletno vroč in že med strmim dostopom sva se pošteno preznojila. Ker je eden od naju (jaz) bolj počasne vrste, sva kljub zgodnjemu odhodu iz Idrije začela plezati že v resni vročini. Klasična smer z urejenimi štanti in vmes le tu in tam kakšnim starim (a čvrstim) klinom je res zelo klasična – odseki lepega in mestoma dovolj zahtevanega plezanja se menjajo s sprehodi po gruščnatem svetu, kjer je treba paziti, da se ne sproži kaj neprijetnega na spodnjo ekipo.

Za nama sta plezali še dve navezi – ena hrvaška in ena škofjeloška. V Virensu je bilo torej ta dan kar živahno, preostala Koglova stena pa je samevala.