Mansarda, Glocknerwand, Šite, etc.
Sicer zapis malo z zamudo, a vendar nekaj se je plezalo..
V začetku septembra (4.9.2021) sva jaz in Gal Kokelj (AO Kamnik) splezala Mansardo v Planji (VI+/V, 500m). Res sem imel željo že kar nekaj časa plezati to lepotico, tako da je bilo zadovoljstvo še toliko večje, ko se je končno vse poklopilo. Na kratko.. gre za res za pravo alpsko turo, kjer je poleg konstantne plezarije potrebno računati tudi na kar zahteven dostop in predvsem sestop v Mlinarco, tako da je celodnevna avantura zagotovljena :). Samo plezanje je lepo strmo in predvsem konstantno, saj se večino časa pleza kar konkretne petice in šestice v dokaj kompaktni skali.
Naslednji dan sva potem z Galom dostopila do ledenika pod Grossglocknerjem, kjer sva tudi prespala in nato naslednji dan preplezala greben Glocknerwand z zaključkom na Grossglocknerju. Uživala sva res
v čudovitem vremenu, na srečo sva s plezanjem začela zgodaj zjutraj saj je greben kar dolg (IV+, 1500m) in je zaradi številnih stolpov potrebnih kar nekaj abzailov (urejena sidrišča), kar vzame ogromno časa.. sam sem nehal šteti pri številki 8, ampak sva potem še kar nekajkrat pospravljala štrik :). Drugače je plezanje dobro, kondicijsko kar zahtevno, greben pa lepo izpostavljen. V smeri je bilo kar nekaj snega, tako da sva ves čas plezala z derezami.
Prejšnji vikend (25.-26.9.2021) sva najprej z Leonom Mlakarjem (AO Kranj) plezala Belač-Zupan v Šitah (V, 550m). To je bil moj drugi letošnji obisk Šit in ponovno sem bil navdušen nad plezanjem v tej mogočni steni, kjer se mi za naše hribe zdi res nadpovprečna skala. Izjema je ponovno malo podrt prvi cug (vendar neprimerljivo manj podrt kot prvi cug v JLA), ter 20m prečke v petici v sredini smeri. Samo plezanje je kar dolgo ampak hkrati res lepo, tako da čas kar prehitro mine. Smer vsebuje kar nekaj petic, čeprav v praksi tretji in četrti raztežaj primerjalno malo izstopata po težavnosti, sta pa bila hkrati meni osebno najlepša. Sestop sva opravila na Vršič, kar je precej olajšalo celotno turo.
Naslednji dan, v nedeljo, se nama je pridružila še Neža Ribnikar in skupaj smo splezali Steber revežev v Mojstrovki (V-/IV+, 500m). Smer je šla gladko in tudi orientacijsko nismo imeli nobenih težav. Za izpostaviti je res lep detajlni cug, drugače pa nas ni ravno navdušila kompaktnost skale.. posebej vprašljiva se nam je zdela v tako znanih “belih platah”..
Nekaj plezanja je bilo tudi v avgustu.. med drugim sem se udeležil tabora Nejca Zaplotnika na Ledinah. Tam sva v sklopu tabora z Leonom, splezala Direktno smer v Štajerski Rinki (VI/V-VI, 600 m).
Za smer imava same pohvale, saj je dobro varovana, lepo kompaktna in predvsem dobra strma plezarija. Prav tako sem plezal v okviru plezalnega tabora nad Klinom (Krnica). Res lepi in divji konci, kjer zagotovo nameravam v prihodnosti še kaj splezati.
Zdaj pa počasi premik v južne stene in potem upam da kmalu tudi v zimo in led.. 🙂