Novi vrh

Preteklo nedeljo smo se jaz (Klara Kavčič), Bine Rovtar in Jaka Pagon (AO Cerkno) odpravili plezat v Novi vrh. Po naglem pristopu pod steno je ura kazala osem, naša južna stena pa je bila še vedno v senci. V želji, da bi splezali čim več, se navežemo in zapodimo v Zajedo pojoče travice, VI-, 100 m. Zaradi senčne stene ter nizkih jutranjih temperatur je tako nohtalo, da je bila plezarija pravi đihad. Z vrha smeri abzajlamo, nato pa na nas končno posijejo sončni žarki in nas odtalijo. Sledilo je nekaj krikov, ko se je kri vračala v prste, za tem pa je plezanje postalo uživaško, kljub vetru pa temperature znosne. Spet se navežemo in splezamo še Omamo, VII, 100m. Obe smeri sta dobro nabiti s klini, tako da kljub temu, da smo jo imeli, dodatne opreme nismo potrebovali. Sploh v Omami, ki je res dobro nabita (za neuplezane in boljšo psiho pride v Pojoči travici prav kakšen frend). Sidrišča za abzajl imajo po en svedrovec, prav tako nekatera vmesna sidrišča (npr. v Omami, zadnji raztežaj pred vrhom). Skala je kot za hribovske razmere kompaktna.

Zopet abzajlamo po smeri in se zaradi napovedanih popoldanskih neviht odločimo, da imamo dovolj. Ravno sestopimo do avta, ko padejo prve dežne kaplje. Sreča.

To soboto sta se v Novem vrhu mudila tudi Blaž T. in Monika, ki sta splezala Melitino smer, IV+/IV, 100 m ali kot Blaž komentira, “en krušljiv kamin”. Sestopila pa sta po Vzhodni grapi.

Priporočamo, da se v Novi vrh v spomladanskem času odpravite z dovolj oblačili (puhica, par rokavic za na štant) in štartate kasneje, kot smo mi, če se želite izognit nohtanju.