Plezalni tabor v Paklenici, junij 2025

Po uspešno opravljenem in obnovitvenem tečaju za športne plezalce,  je sledila prva resna preizkušnja osvojenega znanja – Paklenica! Ta čudovit kanjon v srcu Hrvaške je raj za plezalce, kjer ti srce ob pogledu na mogočne stene zaigra in se misli, ki jih sicer preplavljajo vsakodnevne skrbi, umirijo in ostaneta samo ti in stena. 

Tokrat smo bili trije – jaz, Boris (naša “neomajna lokomotiva”), ki z neustavljivo energijo vleče vse naprej in Sabina, naša nova plezalka, ki je kar takoj pogumno zagrizla v apnenčaste stene.

Spomnila sem se, koliko vode je že preteklo skozi kanjon, preden sem tokrat znova obula plezalke in se po dolgem času podala med znamenite stene Aniće Kuka, Velikega Čuka in Vitrenika.

Plezali smo večraztežajne smeri, se ohlajali v morju in tolmunčkih v senci kanjona (čeprav smo se za osvežitev morali sprehoditi višje, ker je nižje voda popolnoma usahnila). Poleg tega pa, kot vedno ni manjkalo dobre volje in smeha.

Kamp Popo je bil naša zasebna oaza, saj smo bili v njem povsem sami. Sicer pa tudi v Paklenici ni bilo gužve in si le sem ter tja lahko zasledil kakšno navezo, večinoma tujih plezalcev.  

Vikend, poln plezanja, sonca in smeha, je minil prehitro. A eno je gotovo – Paklenica nas bo še videla. Upamo, da že Septembra, z več družbe, več prigod in več trenutkov, ki ostanejo.

Pakla je zakon 😊