Triglavska magistrala
Besedilo, slike: Jaka Križanič, Filmček moje delo
Ne nasedam pogosto na prvoaprilske šale. Pravzaprav se ne morem spomniti, da sem kdaj nasedel na katero posebej domiselno. Potem pa je prišel idrijski Miha. Ko sva se v ponedeljek dogovarjala za turo prihodnjega vikenda, je dejal, da ima za soboto, 1. aprila, odlično idejo! In jaz sem mu verjel…
K sreči nisem bil edini. Tako se nas je osem optimistov na dan norcev (kako prikladno) zapeljalo v Bohinj z namenom opraviti celotno zimsko triglavsko transverzalo. Štiridnevana tura v osrčju Julijcev? Sliši se super! Ampak v tem ni nobenega pravega trpljenja. Ne, mi jo bomo opravili v dveh dneh! Ha!
Smučarski bombonček prvega dne
Lep sončen dan smo pričeli na Voglu. Prva etapa odisejade nas je po 5 urah pripeljala na Komno. Namesto, da bi se odpravili k počitku, smo le pokrpali prve žulje, si privoščili malo daljšo malico in se odpravili proti sedmerim jezerom. Slabe tri ure kasneje smo ob koči ponovno z gorilnikom greli lepilo na razmočenih kožah in krpali zdaj že malo večje žulje. Nič zato, gremo dalje! Dan se je nagibal proti večeru, ko smo krenili proti bivaku na Prehodavcih. Prvi smo na cilj prispeli v izdihljajih dneva, drugi v čistem mraku. Ne, romantika ni poceni!
Jutro na Prehodavcih
Naslednji dan, takoj po krpanju zdaj že precej velikih žuljev in pitju kavice brez smetane, cimeta in sladkorja (odpravarski kuhar si je privoščil velik kiks), smo se odpravili proti Hribarici. Jaz, Miha in Mitja se odločimo še za vzpon na Kanjavec, ki ga uspešno presmučamo in se pridružimo ostali skupini pri smuki v Velsko dolino. Sledi vzpon proti Vodnikovem domu ter Bohinjskim vratcam in spust v Krmo. Kredarico smo tokrat izpustili. Uradno zaradi slabše napovedi popoldne. Neuradno, ker je bil dan norcev mimo.
Miha pod meglenim vrhom Kanjavca
Šalo na stran. Kljub naporom, neverjetnim razdaljam in višinskim metrom, je bila to ena velika avantura. Dovolj velika, da se na njej šestim članom AO Idrija (Miha, Zlato, Mitja, Mirjam, Metka in Manca) in dvema Vertikalcema (Anže in Jaka) lahko zgodijo številna presenečenja. Od popraskanih dil, uničenih kož, takšnih in drugačnih poškodb, preko odlomljenih klipsen na pancarjih, pa vse do metanja telefona v najlepšega od triglavskih jezer. Kljub vsem pripetljajem, ali pa ravno zaradi njih, sta bila oba dneva polna smeha, anekdot in zabave. Povedano drugače: imeli smo se super!
Fantastična smuka v zgornjem delu Krme
Kot pravi pesem v spodnjem filmčku, ki ga je zložil Miha: iz slabih idej se rodijo najboljše zgodbe – in mi jih imamo polno!