Slovensko belgijska naveza

Kdo bi si mislil, da bi Belgijce zanimala zima in led naših gora, pa vendarle se je zgodilo. V tednu od 6. do 12. decembra se je pri meni mudila Myrthe prav z namenom, da bi v pripravi na odhod v Kanado (njen), splezali kar se da veliko naše zime – nabiranje izkušenj v lažjem terenu pa to 🙂 Žal temperature niso popolnoma sodelovale, vreme pa je bilo več kot vrhunsko, tako da bi bila velika škoda, če dni ne bi preživele zunaj.

Moja izbira aktivnosti je bila vsak večer postavljena pod vprašaj temperatur, razmer in počutja in lahko rečem, da sva imeli zelo alpinistično raznolik teden, še vedno pa lepo prilagojen začetnici, relativno nevajeni resnejših hribov, s ciljem, da Slovenijo zapusti s karsedaveliko novega znanja.

Prvi polovični dan sva preživeli v Zijalki na cepinih, kjer sva drytoolali, zaupanje zobem derez pa je Myrthe prišlo prav naslednjega dne, ko sva jo mahnili čez greben Na može, ki je bil na nekaterih mestih nadpovprečno zasnežen. Osnovna ampak še vedno zanimiva zimska tura 🙂 Ponedeljek je bil namenjen študijskim obveznostim in skoku na Roblek, na segret torek pa sva v kratkih rokavih plezali Steber v Vipavi. V upanju da višje gor le najdeva nekaj zametkov ledu in kvalitetnega snega, jo v sredo zjutraj mahneva visoko v Šplevto, kjer dejansko najdeva 30m solidnega ledu in s sončnih Kriških podov (v hribih je bila drugače …  savna) sestopiva nazaj v Zadnjico. Zadnjega prostega dne se napotiva v Čaven in splezava Krvavo smer 205m, V+/IV, nasednjega jutra pa že na letalo in domov.

Kratek a izkoriščen teden, gostja pa je pohvalila vse, kar nam Slovenija ponuja, kljub temu, da cilj ni bil popolnoma izpolnjen.