Iščoč trdnega agregatnega stanja vode
V dnevih starega leta le v upanju na kakšne dobre razmere rinemo naokrog s smučami, Dovška Baba, za Mojstrovko, Kovk in Lepi Vršič, Na Žlebeh,… Nikjer ni bilo smuke prav za prehvaliti, sploh če moraš smuče več kot pol ture nosit na hrbtu. In človek razmišlja kako bi se drugače alpinistično zamotil, če ni temperatur za led, niti padavin, … Brez heca me je za praznike vleklo v Paklo ali pa Istro, skala vedno stoji XD. No, pa sem se vseeno odločila, da ne obupam nad našo zimo in brez novoletnih planov na starega leta zadnji dan razmišljam kaj bi sama s seboj. Sreča spremlja pogumne in nekako plani pridejo do mene … zato grem z zamaški v ušesih spat precej pred polnočjo, da se na novega leta dan zbudim ob 4h zjutraj. Že pred osmo sva z Domenhom že v Sappadi in se zaradi jutranjega mraza (-14 C) zatečeva v prvi odprt kafič in čakava na majhen dvig temperatur. Višje ležeči slapovi izgledajo obetavno, nižje ležeči pa so precej tanki in rahitični, vendar plezljivi za tiste z jajci. Pa se vseeno sprehodiva do Zrcala Sneguljčice in se odločiva, da je dovolj soliden, da bi se dalo priti čezenj. Splezava nekih 300m, oba se strinjava, da sva videla že boljši led, vijaki pridejo v uporabo le kratki, ostali pa štrlijo iz slapu … Pod slapom je tekla voda (ker se še dela, ne ker bi bilo tako toplo haha), tako da sta bili najini vrvi bolj podobni 60m palicam kot pa dejanskemu štriku, tako da se po slabih cca 300m odločiva za abzajl, nisva bila ravno prepričana, da bo spust po dratih tekel gladko. No na najino srečo sva pred temo uspela priti do tal brez kakšnih zapletov. Pred seboj nisva srečala nobenih sledi predhodnikov (vsaj pred kratkim ne), je pa napoved obetala nekolikšen dvig temperatur, slutila sva, da bo v prihodnjih dneh slap postal prava uspešnica. In res, spremljam družabna omrežja in naveze kar vzporedno po najrazličnejših variantah slapu, tudi led je izgledal debelejši in več kot soliden; vse poti vodijo v Sappado! Hvala bogu za preobrat dogodkov … Midva pa vseeno zelo vesela zaradi pravilno zaštartanega novega leta in otvoritve slapu (za 2026 prav gotovo) in da se je slap dejansko dalo precej solidno preplezati!
In seveda prave gorniške duše, sploh doma iz ozkih grap Idrije gužva nič ne mika, grem raziskat kje bi se pri nas dalo dobit deviški nedotaknjen led. Preteklo nedeljo zavijem v Mlinarco in se sprehodim pod vznožje vseh mogočih slapov. Moje prvotno veselje se, zaradi lednih linij videnih na daljavo sprevrže v majhno razočaranje, ko od blizu vidim, da debelina ledu ne presega mojega palca (po širini, ne po dolžini XD). Izvidnica opravljena, še malo se zapeljem in sprehodim po drugih čoških naše lepe Trente, Zadnjice itd. Izgleda obetavno, nič pa še izvedljivo. Držim pesti še za kakšen dober teden mraza ali dva 🙂 Potem se pa vrnem … če ne greš pogledat, ne veš, en mora biti prvi.
Sedaj pa z velikim navdušenjem oznanjam da za smučanje z lokalnega Bevkovega vrha rabiš snorkl, z Javornika pa prav tako in bodi dovolj joka nad razmerami, damači abrunki sa za smučet, tk de usi na ški!
