Direttissima-Visoka polica (Cima della Cenge)

Na dobro namerni namig našega vrlega predsednika Kušarja, sem se odločil, da napišem par besed o sobotnem izletu, pa naj si naključni bralec nikar ne misli, da sem   sam  spravil to besedičenje v elektronsko varianto. Zato se že naprej zahvaljujem osebi, ki bo to storila namesto mene.

Pa začnimo:

Prvotni cilj se je zaradi nestanovitnega vremena izjalovil, zato smo se odločili za posladek “z veliko napako.”

Vstopili smo v smer, kjer oči, roke, noge in razum ne morejo verjeti, da ti vse te skalne tvorbe, ki so nastale v tej superiorni smeri, omogočajo nadzemsko uživanje, tako rekoč v vertikalni steni. In ko vse to blagostanje zaznaš z vsemi čuti je razočaranje tu. Smer se konča in napaka se razkrije.

Ampak tudi za to pomanjklivost je zdravilo. Zato se lahko mladi in nadebudni plezalci spustijo po vrvi do vznožja in opravijo še s sosednjo smerjo, ki je po pričevanju za odtenek težja, pa ravno tako lepa.

Iz vrha pa sestopimo po označeni poti do doline, kjer se po besedah prijatelja Rutarja lahko začne odprti lov na ZLATOROGA.

Zlate

Sašo in Manica