Začetni alpinistični tečaj v kopni skali na Kamniškem sedlu

dav
dav

 

V začetku julija se že nekaj let zapored na Kamniškem sedlu odvija začetni alpinistični tečaj v kopni skali, ki ga organizira Komisija za alpinizem. Od 5. do 9. julija 2017 se je tečaja udeležilo 11 tečajnikov iz različnih krajev Slovenije, pod budnim očesom petih alpinističnih inštruktorjev. Iz Idrije sta z nami odšla Nejc Lužnik in Boris Sedej, za njima pa smo capljali Mirjam D., Sašo in Ksenija.

Prvi večer je bil seveda spoznavni večer, predstavitev poteka tečaja, razdelitev v naveze in prva naloga: izbira smeri z inštruktorjem in soplezalcem, študija o opremi, dostopu, sestopu… Polni vtisov smo pocepali v postelje in zasmrčali v gorski koči, ki nam je nudila prijetno zavetje in odlično hrano vse do nedelje.

Pa smo začeli. Nekaj nDSC_0002_14avez v Brano, druge v Planjavo. Popoldan, po kosilu, ponovi vajo. Imeli smo srečo z vremenom, tako da smo skoraj vse dni plezali dopoldan in popoldan. Smo se pa vsi tečajniki strinjali, da je bila tudi kakšna popoldanska nevihta nujno potrebna, da smo lahko prišli do zasluženega počitka in pira ;).

Po večerji je bil čas za skupinsko analizo dneva in vtise. Mnenja so podali tudi inštruktorji. Tako graje, kot pohvale, smo vzeli resno, da so nam dale zagon za nov dan.

Tečajniki smo plezali kot drugi v navezi, v “vlakcu” ali pa samostojno, kjer so seveda inštruktorji spremljali naše (ne)znanje. Najbolj obiskane smeri so bile: Zgornji steber, Zajeda, smeri X in Y, Kratkohlača in Šija Brane.

Rojevala so se nova znanja, WP_20170707_09_31_57_Propridobivali smo na samozavesti in “trentarskih veščinah”, ki pridejo zelo prav predvsem pri krušljivih sestopih. Skala in narava sta pokazali tudi zobe, tako da smo se nekateri končno naučili tudi to, da ji ne gre popolnoma zaupati in da dodatna previdnost ni odveč. Padci so bili kar boleči in gležnji znova razbiti. Nori “abzajli”, fascinatni razgledi in adrenalin na višku. Ves čas pa super vzdušje in družba. Vmes nekaj glasnega navijanja, petja, pogledi pa ves čas usmerjeni naprej, proti vrhu. Primeren prostor za varovanje, hitra menjava opreme in gremo “gasa dalje”, do vrha in žal tudi proti zadnjemu večeru, ki mislim, da bo večini zaradi smeha do joka, ostal v spominu za vedno J

Za nekoga, ki ima rad naravWP_20170706_05_51_32_Proo in gore, je ta tečaj res enkratna izkušnja z polno mero strokovnega znanja in mnenj. Osebno lahko o tej izkušnji govorim samo v superlativih.

V nedeljo smo se polni vtisov spustili v dolino, kjer smo vsi skupaj spili še pijačo ali dve. Sledilo je slovo, nekaj izmenjav telefonskih številk in spet smo šli vsak svojo pot nazaj v ponoreli svet. Tečaj pusti ogromno misli in izkušenj. Potem pa je odvisno od posameznika, kaj bo “potegnil” iz njega. Ostane samo še “vežba” in želja, kakršnokoli že nosi vsak v sebi. Zase vem, da lahko rečem:” Se vidimo v hribih.”

Mirjam Debevc

WP_20170709_20_52_39_Pro

Dodaj odgovor