Smer ob oknu IV+/IV, Gradišče-Podraška tura

 

Nekaj časa zdržimo doma, potem pa je spet treba nekam iti in potipati skalo. Dan po vzponu je spokojni mir, potem pa nemirni um že išče nova doživetja. Glede na letni čas in razmere, ostane za skalno plezanje predvsem Primorska.

V soboto 10.2 je bilo napovedano za silo lepo vreme in tako smo se zopet znašli pod Podraško turo. Sprva je bilo planirano plezanje kakšne grape, vendar je snežna odeja zaenkrat seveda nestabilna in velika nevarnost snežnih plazov v visokogorju, zato sva se z Samotom zopet odpravila proti Vipavskem. V planu je bil Kovk ali pa smeri pod Čavnom, vendar je zaradi snežne pošiljke padla odločitev, da greva zopet pogledati v popolnoma kopno pobočje Podraške pri Gradišču.

 

Natakarica v kampu tura nama je skuhala odlično kavo, naredil se je tudi lep sončen dan, tako da so bili vsi pogoji skoraj perfektni. Pol ure hoje sva potrebovala, da sva prišla do vstopa.

Izbrala sva si omenjeno smer. Smer je popolnoma neopremljena, verjetno tudi redkeje plezana kot sosednja skozi okno, postreže pa z lepimi odstavki (plošče, zajede in zanimiva luska). Smer popestri majhen detajlček, kjer se je potrebno lepo postaviti. Zanimivo je tudi plezanje ob/po luski ki zveni nekoliko votlo.

Meni je bila ta smer, kar se tiče plezanja samega, zgolj plezanja, res lepa(zaenkrat najlepša pod Podraško), ampak potek smeri je speljan »nekoliko na silo«. Tudi “šavju” ni moč uiti :). Proti koncu smeri ga je kar nekaj, ampak to je značilno za skoraj vse smeri v stenah Podraške ture. Mene sicer to ne moti preveč.

Samotu se je sicer izpulila manjša luska v drugem cugu, na splošno gledano pa je zadeva kar kompaktna.

Interesantna je bila videti tudi sosednja smer skozi okno, sploh kamin v zgornjem delu.

 

Sestopila sva po že poznani zagruščeni grapi proti civilizaciji, proti zasluženemu pivu. Pivo je ena izmed boljših stvari pri plezanju ☺. Naslednjič pa verjetno pogledati smeri pod Čavnom, (ki so baje zelo lepe) čez 14 dni, (če bi se pridružila še kakšna naveza?). Lahko tudi Kovk. We will see…

 

Plezala sva: Jan Smolnikar, Samo Kušer

 

Dodaj odgovor