Begunjščica

Po registraciji na vhodu v BTC (beri potrditvi delovanja žolne na kontrolni točki) se s pomočjo pasje vprege in kasneje še srenačev vzpneva po Šentancu ter po desnem kraku izstopiva na greben. Do vrha (Velikega) ni bilo več daleč. Prav lepega razgleda ni bilo (bojda je zato kriv saharski pesek), zato se hitro pripraviva za spust. Z vrha se po izpostavljeni prečki spustiva na rame s katere se Smokuški plaz spušča vse do 600m nižje ležeče Smokuške planine.  Dokaj strm vstop in zelo trda podlaga terjata zbranost. Strmina nato malenkost popusti, podlaga pa je po celotnem plazu trda in povsem enakomerna. Nižje sva prečila v desno proti koči pri izviru Završnice in si tako prihranila kakih sto višinskih metrov vzpona. Sotrpin Franci natakne pse in začne z vzponom v smeri Triangla – seveda mu sledim. Po dobrih dvajsetih minutah sva dovolj visoko, da ujameva obvoz nad kočo do ratrakiranega smučišča. Le nekaj minut kasneje že gasiva žejo z imenitnim napitkom sumljivega imena.