Maroko, Todra
Od 11. do 25. marca sva se z Binetom Rovtarjem mudila na plezalnem izletu v soteski Todre v Maroku. Od 4. potovalnih dni nama je preostalo 11 dni za plezarijo, te pa sva dobro izkoristila. Z izjemo treh dni pavze, sva plezala 8 dni in tako opravila kar nekaj vzponov.
Prvi dan sva se ogrevala v šesticah redko obiskanega sektorja Elephant, se privajala na skalo in ugotavljala, kako zelo bova v prihodnjih dneh uživala. Sektor nudi lepe in dobro opremljene smeri.
Drugi dan sva se odpravila preverit, kako je z večraztežajkami v soteski. Splezala sva Qui Leut cru 5c, 10 raztežajev, z delnim sestopom peš/spust po vrvi. Ugotovila sva, da so smeri čudovito opremljene, nudijo dobre možnosti za nameščanje lastnega varovanja (ne da bi bilo to zares potrebno) in da so ocene povsem normalne ter primerljive našim. Preostanek popoldneva sva se zabavala z balvaniranjem v bližnji dolini.
Tretji dan sva se spet znašla v Elephantu, kjer sva dokončala zamišljene projekte. Bine je kot za šalo opravil z Lipotimio 7c, kot bi sam opisal “in 2nd go”, jaz pa na pogled nekaj 6b/6b+ smeri.
Sledil je dan počitka, za tem pa prva resnejša večraztežajna, Tu iras, 6b, okoli 240m, spust po vrvi. Čudovita plezarija, dobro opremljena, plezati pa je treba z nekoliko previdnosti; ker je veliko smeri, ne veš, koliko so plezane, občasno je kakšen blok votlo zadonel ali se premikal, vendar ničesar, kar bi se ne dalo obiti. Krša praktično nisva opazila niti enkrat v celem izletu.
Šesti dan sva se opravila višje po dolini na lov za bolj osamljenimi sektorji, ki so nama jih sicer priporočili drugi plezalci. Plezala sva v sektorju Kaos. Bine na pogled De xauen a todra globo 7a+ in poskus Kif Kif 7c, jaz pa poskus v Belek Belek 6c.
Sedmi dan zaslužen počitek, osmi dan pa sva dobro regenerirana opravila z Are you sure, 5c, 3 raztežaji in Tik sab, 5c, 4 raztežaji, oboje spust po vrvi, lepi smeri, odlično opremljeni. Zatem pa v Kaos, končati začeto, opravila sem z Belek Belek, 6c, “2nd go”.
Deveti dan sva zaradi močnega vetra, ki je nosil puščavski pesek morala prisilno počivati, sva pa zato dobro izkoristila še preostala dva, sicer še vedno vetrovna dneva. Devetega dne sva v žep pospravila Un pied sur le spit, 7a, 4 raztežaji, spust po vrvi, Bine je raztežaj 7a opravil na pogled. Spet naju smer ni razočarala, ponudila je z dobro opremljenostjo in prelepo tekočo plezarijo.
Zadnji dan sva izkoristila za smer v istoimenskem slavnem stebru Piller du Couchon, 6a+, 9 raztežajev, okoli 360m, sestop delno peš, delno spust po vrvi. Smer je dobro opremljena, raztežaji pa imajo konstantno težavnost, 6a ne popušča, kar naredi zaradi zbranosti smer še toliko lepšo. Zaradi sistemov poči in zajed plezanje spominja na Yosemitsko, veliko so v uporabi noge. Priporočava.
Vse smeri so bile splezane v izmeničnem vodstvu. V celi dolini nisva naletela na grdo, prisiljeno ali slabo opremljeno smer. Za več tehničnih informacij sva oba razpoložljiva, kakšno bolj sentimentalno noto tega poročila pa z vami z veseljem deliva v pogovoru v živo.
Klara Kavčič in Bine Rovtar