Konec moker, vse mokro…

V soboto 29.5.2021 sva se jaz in Gal Kokelj (AO Kamnik) odločila otvorit sezono v skali. Glede na trenutno zanimivo vreme in veliko verjetnost za mokro skalo, sva za vplezavanje iskala južno steno z nizkim dostopom ter nekaj ne preveč zahtevnega. Tako sva izbrala Južno steno Planjave in Zgrešeno smer (V/IV, 350m).

Do vstopa v smer in prvega štanta sva se kar hitro prebila čez začetne plate in ko sva začela s plezanjem v smeri, sva ugotovila, da mokrote v steni praktično ni oziroma da ta ne vpliva na plezanje.
Sama smer na eni strani ne ponuja kakšnih večjih zanimivejših težav, ponuja pa precej vprašljivo skalo… tako da sva bila kar malo zmedena, kje naj bi točno bile vse petice, razen če je to posledica precej vprašljivih oprimkov in stopov. Smer ni opremljena, razen prvega štanta in cca. 4-5 klinov v smeri. Plezala sva dokaj hitro, tako da sva se kmalu znašla v kaminu v zadnji tretjini smeri. Tukaj pa sva dobila bonus dneva v obliki dežja z občasno sodro. Če se je na začetku zdela najboljša ideja prevedriti v globokem kaminu, sva po dobrih 15 minutah to idejo opustila, saj naju je začel zalivati mini slap, prav tako je vremenska napoved pokazala, da dež ne namerava prenehati. Tako da nisva imela druge izbire, kot da se podava naprej v svet otrplih prstov in mokrih stopov…

Po kaminu naju je čakal še detajl dneva, v obliki izstopne plate, ki je v suhem verjetno sprehod na trenje.. v mokrem (ko je po žlebičih šel čez praktično potoček) pa vsekakor svojevrstno doživetje.
Kljub temu sva z nekaj kreativnosti uredila zadovoljivo vmesno varovanje in šla lepo čez. Izstopne metre smeri sva ob zvokih grmenja hitro preplezala, sledil pa je še vsaj 1 urni boj z borovci do sestopne poti, ki je še enkrat potrdil tezo, da edino za kar so borovci dobri, je varovanje… Kljub vsemu pa sva bila ob precej zgodnji popoldanski uri nazaj pri avtu, čeprav premočena do kosti. Ko sva odlila vse litre vode iz čevljev in plezalk, sva odhitela še na zasluženo pivo in zaključno refleksijo.