Jutra so najlepša zjutraj

v dolini še vse spi
prebujajoča se sreda me ujame visoko nad planino Kuhinjo
tudi Furlani se počasi prebujajo
Krn razkazuje svoja rebra, saj snega ni veliko
mati narava uprizori dih jemajočo predstavo
nadaljujem proti Batognici
na Krnski škrbini se priklonim Očaku
in končno me poboža tudi sonce
še malo bo treba proti vrhu
kjer me pozdravi ena in edina
pozdravim jezero ujeto v ledeni objem
preštejem vseh 50 odtenkov modro-sive
tako lepo in mirno je tukaj, da se človek kar težko odpravi v dolinsko norišnico
tisoč izgovorov, samo da se človek malo ustavi in počije
grapa je lepo zalita in omogoča hiter sestop skoraj do parkirišča
še pogled nazaj
in pozdrav ter novim dogodivščinam naproti