Nedeljsko športno dopoldne

Malo pred osmo parkiram na meglenem Vršiču. Po gazi se najprej vzpenjam proti Vratcom, potem pa zavijem direktno navzgor proti grapam. Iz megle pridem, še pred vstopom v Župančičevo. Grapa je lepo zalita in kjer se postavi malo bolj pokonci, tudi cepini lepo držijo. V pol ure sem na vrhu. Sonce je sramežljivo kukalo skozi koprene, zato se malo naužijem razgledov in počasi pripravim za spust. Podlaga je trda in pod smučkami je kar rapatalu, a kljub temu se je Drevesnica hitro približevala. Nekajkrat se ustavim, da me ulovi sapa in že sem spet v megli. Špure predhodnikov me brez zapletov pripeljejo na letno pot, po kateri gre lepo tudi s smučmi. Na jasi prvič danes nataknem pse, se povzpnem nazaj na Vršič in zavežem klobaso.